:30:02
prsi tretje so premajhne.
:30:05
A jaz vidim enske take,
kot so v resnici,
:30:09
èudovite,
:30:11
sijajne, velièastne
in popolne,
:30:14
kajti mene vid ne omejuje.
:30:19
enske zato tako reagirajo name,
don Octavio,
:30:21
ker èutijo, da v njih ièem lepoto,
dokler ta ne prevlada nad vsem,
:30:29
in se ne morejo veè upreti hrepenenju,
da jo osvobodijo in me ovijejo vanjo.
:30:36
Naj vam odgovorim.
Jasno je kot beli dan,
:30:39
da je ta èudovita stavba, v kateri
se nahajava, vaa vila, va dom.
:30:46
Vi pa, don Octavio Del Flores,
ste tudi velik ljubimec,
:30:53
èeprav ste malo zali s poti
in izgubili naglas.
:30:58
Naj nadaljujem?
-Ja.
:31:02
Prav. Nazaj v Mehiko.
:31:07
Moja mati, Bog jo blagoslovi,
se ni zlahka predala.
:31:12
Ko sem bil star 16 let,
mi je e zadnjiè poizkusila
:31:16
vcepiti krèanske vrednote,
zato je najela uèiteljico.
:31:20
A pri izbiri
ni imela sreène roke.
:31:24
Doña Julia je bila stara 23 let
ter zvesta in vdana ena
:31:29
50-letnega dona Alfonza.
:31:33
Nobena skrivnost ni bila,
da bi Julii bolj ustrezala dva 25-letnika.
:31:39
"Slavi Boga v tvojem telesu
in duhu, ki sta... Gospodova."
:31:50
Èustva mi niso dala miru
ne podnevi ne ponoèi.
:31:53
V sebi sem èutil boleèino,
pekoèo rano, hrepenenje,
:31:59
pomeano z nepopisno blaenostjo.