Abre los ojos
predogled.
kaži.
kot.
naslednjo.

:30:04
Živijo.
-Živijo.

:30:08
Kako si?
-Si v redu prišel domov?

:30:11
Ja. No, imel sem grozne sanje.
:30:14
Da me nisi nikdar veè videl.
:30:16
Da! Prišel sem iz tvoje
stavbe, šel k avtu

:30:19
in tista nora prasica
me je zasledovala.

:30:22
Kdo, tista Nuria?
-Da.

:30:24
Prišla je bliže in je rekla,
èe me lahko kam zapelje.

:30:26
Tako je nakladala,
da nisem mogel reèi ne.

:30:29
In sem vstopil v avto,
ona pa je vozila vse hitreje

:30:32
in se ubila.
:30:34
Z mano v avtu.
-To je grozno.

:30:36
Ampak najhujše je bilo,
:30:37
da je bil moj obraz popolnoma unièen
:30:40
kot pri "Fantomu iz opere".
:30:43
Nisem se mogel zbuditi.
:30:46
Bil sem pošast.
:30:49
Še vedno si pošast.
:30:51
Aja?
-Ja.

:30:53
Tudi jaz sem pošast.
:30:55
Poglej.
:31:00
Kako je bilo pri tebi.
:31:03
Je še kdo ostal?
:31:06
Ostal kje?
:31:07
V tvoji hiši.
:31:09
Imel si zabavo, se spomniš?
:31:12
Zabavo?
:31:19
Sanje so sranje.
:31:22
Te sanje so bile lepe.
:31:25
Park, otroci, ki se igrajo,
punca, ki te ima rada.

:31:28
Saj zato.
:31:30
Potem se zbudiš in
bi najraje umrl.

:31:41
Najprej nisem imel moèi,
da bi kaj naredil.

:31:45
Bil sem v komi tri tedne.
:31:48
Imel si sreèo.
:31:49
Lahko bi umrl kot Nuria.
:31:51
In kaj potem?
:31:53
Bolje bi bilo.
:31:55
Si videl njeno truplo?
:31:57
Jaz ga nisem nikoli.
-Misliš, da ni umrla?


predogled.
naslednjo.