1:30:03
Bilo je grozno.
1:30:05
To so bile samo sanje.
Mora te je tlaèila, to je vse.
1:30:09
Toda bilo je tako resnièno.
Odkod je to prilo?
1:30:14
Moj um si taknih
grozot ne more izmisliti.
1:30:59
Ne morem spati.
Strah me je, da se bodo sanje vrnile.
1:31:06
Par nespeènikov.
1:31:12
Povej mi zgodbo, Heinrich.
1:31:16
Povej mi zgodbo
o vzpenjanju na gore.
1:31:18
To je dober naèin, da se zaspi.
Te zgodbe so tudi meni dolgoèasne.
1:31:23
Potem pa mi povej,
kaj ti je pri tem veè.
1:31:25
Kaj...
1:31:30
Popolna enostavnost.
To mi je veè.
1:31:35
Ko pleza,
je tvoj um èist,
1:31:38
osvobojen vseh zmed.
1:31:41
Ima cilj.
1:31:44
Naenkrat postane svetloba jasneja,
1:31:47
zvoki bogateji
1:31:50
in napolnjen si
1:31:53
z globoko,
moèno prisotnostjo ivljenja.