:51:05
Grozno se poèutim.
Toje teko. -Dobro.
:51:11
Torej...
:51:13
Kako gre z lanom?
V redu?
:51:18
Saj ivi z njim.
Spraujem te samo, èe gre.
:51:22
Ne ivim z njim, prav?
Tam sem, dokler se ne odloèim,
:51:26
kako naprej.
:51:29
la sem, ker se nisva razumela
in se nisva pogovarjala o tem.
:51:33
la sem, da se zberem in
vidim, da ti tega ne poène.
:51:38
ln ja, zaèela sem se zanimati
za nekoga drugega.
:51:42
Toje lo predaleè,
zato sem morala stran.
:51:47
Pojma nimam,
kaj bo z lanom in mano.
:51:53
Verjetno niè.
:52:00
Torej?
:52:03
Si se dokonèno odloèila,
da me pusti?
:52:07
Obstaja monost, da prideva
spet skupaj? -Ne vem.
:52:12
Èe ne ve,
:52:16
potem obstaja monost.
:52:22
Toje, kot èeje nekdo resno
bolan in zdravnik reèe:
:52:27
Ne vem, èe bo preivel.
To ne pomeni, da bo umrl.
:52:33
Verjetno. -Torej obstaja
monost. -Bodi tiho.
:52:37
Kolikno monost imava?
-Ne vem. -Priblino povej.
:52:43
9°/ monosti, da prideva
spet skupaj. -9? Super.
:52:49
Gre lahko ven, da spakiram
svoje stvari? -Ni problema.
:52:54
Hoèe, da grem iz lastnega
stanovanja? -Ja, prosim.