La Stanza del figlio
predogled.
kaži.
kot.
naslednjo.

:09:03
Sem že tu.
:09:04
Bravo!
:09:06
Kaj se dogaja?
:09:07
Niè.
:09:09
Izvoli nagrado.
Zmagal si.

:09:13
Irene si je v tvojo èast
izmislila igro.

:09:17
Zakaj greš? S tem kot da bi
priznal, da je bil on, ne?

:09:21
Ne, rad bi le zvedel,
kaj se je zares zgodilo.

:09:25
Vem, da Andrea ni kriv.
Govorila sem z njim.

:09:28
A saj ga poznaš, nikoli mu kaj
takega ne bi padlo na pamet.

:09:32
Kraja?
Absurdno je.

:09:35
Ja, kraja.
:09:38
No, ugotovimo,
kaj se je zgodilo.

:09:40
Poglejmo, kaj pravijo drugi.
:09:43
Sicer pa sploh ne vem,
kakšen je amonit.

:09:48
Mislim, da je nekakšna školjka.
Saj veš, tiste spiralaste.

:09:54
Želiš, da grem jaz?
:09:56
Ja, želim,
a grem raje jaz.

:09:59
Prav?
:10:05
Kakšne èudne hiše.
:10:07
Ne poznam nikogar,
ki stanuje tu.

:10:11
Zelo daleè je.
Kako prideš sem?

:10:13
S 24-ko s trga Cavour.
Ampak je mirno.

:10:16
Vem, le da...
:10:19
še nikoli
nisem bil tu.

:10:22
Èudno mi je. Koliko èasa
že oni živijo tu?

:10:25
Ne vem, Luciano že
odkar ga poznam.

:10:28
Kakšen pa je
Filippo?

:10:31
Nikoli mi ni
bil simpatièen.

:10:34
Si rekel,
da si videl fosil?

:10:37
Ja, Luciano je odprl
torbo in bil je notri.

:10:40
Res vse verjameš!
:10:42
Superge so bile.
V kuverti!

:10:44
Jasno je bilo, da niso
superge, ker so veèje.

:10:48
V kuverti je bilo
videti obris amonita.

:10:51
Samo malo. Prej nisi
nikoli omenjal kuverte.

:10:53
Ja, a v njej je bil fosil,
prisežem. Smejala sta se...

:10:56
In kaj potem? Morda nisi
razumel njune šale?


predogled.
naslednjo.