:00:42
Pravzaprav se Nemèije
sploh nisem veè spominjala.
:00:46
Vedela se le, da je tam sneg
in menjava letnih èasov.
:00:50
In da je bila tam naa druina.
Vsi, ne samo mama in oèe. Res vsi.
:00:54
In da mi je bilo to veè
:00:59
Vem pa tudi, da me je bilo
v Nemèiji zmeraj strah.
:01:03
Bala sem se drugih otrok
in ljudi na cesti. Celo psov.
:01:14
Pridi! Pridi, pomagala ti bom.
:01:25
Nikjer v Afriki
:01:29
Spominjam se, da je Nemèija temna.
Ni tako svetla in vroèa kot Kenija.
:01:34
Tam so velike stavbe
s temaènimi sobami.
:01:38
Oèe pravi, da je Nemèija na dom.
Mislim, da pogrea svojega oèeta.
:01:43
Mojega deda. Ni smel jesti orehovega
peciva, ker je bil alergièen na orehe.
:01:48
Rad je imel pesmi Heinricha Heineja.
Posebno tiste o Nemèiji.
:01:57
Spomnim se e, da sem imela
dve teti, ki sem ju imela rada.