:33:01
In kako si to izvedel na tem
od boga pozabljenem posestvu?
:33:05
Zjutraj sem ujel
vicarsko radijsko postajo.
:33:15
Za naciste nismo veè ljudje.
Prekleto!
:33:20
Slutil sem, kaj bo.
e od nekdaj sem slutil!
:33:25
Razume zdaj, da sploh ni pomembno,
kje in kako se bo Regina uèila brati.
:33:33
Kaj pa mama,
Käthe in tvoj oèe?
:33:37
Tudi jaz ne vem! Zmeraj sem
jim govoril, naj emigrirajo.
:33:58
10. november 1938.
:34:01
Dragi oèe, poroèila
o dogodkih v Nemèiji
:34:05
me zelo skrbijo. Bojim se,
da je vojna neizbena.
:34:09
Kaj meni?
:34:13
Kako rad bi vedel, kako ste!
Ko bi le imel kaj denarja,
:34:17
bi vas takoj privedel sem!
Bi e lahko zapustili Nemèijo?
:34:21
Rotim te!
:34:25
Oèe, kako hrepenim
po pogovoru s tabo.
:34:29
Pogream tvoj nasvet.
:34:36
Tukaj v tujini mi postaja jasno,
kako me je bog obdaril s stari.
:34:40
Hvaleen sem za vse,
kar si storil zame.
:34:44
Ne misli, da si zapravljal denar,
ko si mi po materini smrti dovolil,
:34:48
da sem tako dolgo tudiral.
Preprièan sem, da bo nekega dne
:34:52
tvoj sin zopet odvetnik,
na kar si bil tako ponosen.