:29:01
Moja divja deklica.
Ne sme kar izginiti!
:29:08
Lepa je! Razumem,
da si jo hotela imeti.
:29:12
Zaradi te obleke me je oèe
skoraj poslal nazaj v Nemèijo.
:29:16
Niti enkrat je nisi oblekla?
- Niti enkrat.
:29:25
Z babico sva jo za 44 mark
kupili pri Wertheimmu v Wroclavu.
:29:30
Nato sva pojedli kos torte
v Kafe Mönheim.
:29:35
Nemèije se sploh
ne spomnim veè.
:29:39
Le, èe jem lenike.
Takrat pomislim na dedka.
:29:47
Mama... zakaj so idje
tako osovraeni?
:29:51
Saj ti in oèe sploh nista prava ida.
Jesta meso in...
:29:55
In ti nikoli ne moli, kajne?
- Vèasih e.
:30:03
V oli pravijo, da so idje
ubili bojega sina.
:30:08
Zame in za oèeta idovstvo
nikoli ni bilo pomembno.
:30:12
Mislila sva, da sva tako
nemka kot je le mogoèe.
:30:17
Nemka kultura, jezik.
To je bil najin dom.
:30:21
Mogoèe pa smo mi
idje res drugaèni?
:30:25
Seveda sta teta Ruth
in stric Salomon drugaèna.
:30:29
Verna sta in ivita v skladu z vero.
Zato sta drugaèna.
:30:34
Strpnost ne pomeni,
da moramo biti vsi enaki.
:30:39
Èe sem se tukaj kaj nauèila,
potem to, kako dragocene so te razlike.
:30:46
Razlike so dobre, Regina.
:30:49
Pametni ljudje ti drugaènosti
ne bodo nikoli oèitali.
:30:54
Mama! Danes bomo v Pokoti
praznovali pomemben ngoma.
:30:58
Pod svetim drevesom
bodo zaklali jagnje.