:45:09
Ne more kar zaèeti ploskati
kadar si zamisli.
:45:14
-Poèakati mora na pravi trenutek.
-Kako naj vem kdajj je pravi trenutek?
:45:22
Vedel bo
:45:37
Nihèe ne sme iti sem dol.
:45:39
Janey, mislil sem--
:45:41
Kako si priel sem dol?
Zapeèatila sem vrata.
:45:46
Luknja je ob
vhodu v hio.
:45:54
Kdo je to?
:45:56
-To je moja mama.
-Njene oèi ima.
:46:02
Umrla je ko sem
bila stara est let.
:46:05
al mi je.
:46:08
Spominjam se kot
da bi bilo vèeraj.
:46:11
Boiè, 1989. Oèeta so
odpustili iz tovarne.
:46:17
Mama ja pripravljala
slavnostno veèerjo.
:46:20
Daniel Day-Lewis je dobil
Oskarja za My Left Foot.
:46:23
In vse kar sem si elela je
bila majhna igraèa Betsy Wetsy.
:46:27
Te igraèe se spomnim. Èe si ji pritisnil
na trebuh, se je poscala po celem prostoru.
:46:32
Rekla je da gre v trgovino
po steklenico gina za oèeta.
:46:37
...toda jaz sem vedela da
gre po preseneèenje zame.
:46:41
Tisto noè je moèno deevalo...
:46:45
...cesta je bila spolzka.
:46:48
O Bog, Janey.
Avtomobilska nesreèa.
:46:52
Ne, rak.
:46:57
Morala sem sprejeti vse
njene naloge v druini.