:39:10
Martina!
:39:13
Martina, punèka moja!
:40:03
Pridite k meni,
potrti in zatirani,
:40:07
in jaz vas bom potolail.
Prosimo Boga,
:40:12
naj Odiseju podeli veèni pokoj.
:40:14
Iz globin mirnega morja
se dvigata dve kaèi
:40:21
v ogromnih vijugah.
:40:25
Nad valove dvigneta
:40:27
svoj greben in prsi,
:40:33
njuni telesi
:40:37
se razprostreta
pod povrino voda.
:40:53
Okleni se sedanjosti
:40:56
in ne misli na jutri.