:10:03
Bral sem postmoderniste
z zanimanjem, celo obèudovanjem.
:10:08
A sem zraven nehote vedno imel
ta grozno utrujajoèi obèutek...
:10:11
da manjka nekaj absolutno
bistvenega.
:10:15
Kot, da je govora bolj o osebi, kot
socialnem konstruktu...
:10:20
ali kot o stoèièu sil...
:10:24
ali, kot da je razdrobljen in marginaliziran,
:10:27
kar s tem dosee, pa je da odpre
cel svet nekih novih izgovorov.
:10:31
In, ko Sartre govori o odgovornosti,
:10:33
ne govori o neèem abstraktnem.
:10:35
Ne govori o neki obliki sebstva,
ali due, o kateri bi se prepirali teologi.
:10:40
Paè pa o neèem zelo oprijemljivem.
Kot sva recimo ti in jaz v pogovoru..
:10:43
Ko se nekaj odloèiva. Nekaj poèneva
in zato tudi odgovarjava.
:10:47
Verjetno je e res, da je na svetu
6 milijard ljudi, in tevilo e vedno raste.
:10:51
Kakorkoli e,
vse kar naredi na nekaj vpliva.
:10:55
Vpliva v prvi vrsti materialno.
:10:58
Vpliva na ljudi
in postavi zgled.
:11:01
Skratka,
mislim, da je sporoèilo v tem...
:11:04
da se nikoli ne smemo
kar odpisati...
:11:06
in se videti, kot rtve
razliènih sil.
:11:10
Mi sami smo tisti,
ki se odloèimo, kdo smo.
:11:23
Stvarjenje se zdi,
je posledica nepopolnosti.
:11:26
Zdi se, da izhaja iz nekega
prizadevanja in razoèaranja.
:11:32
In mislim, da jezik
izvira iz vsega tega.
:11:35
Hoèem reèi, iz nae elje,
da bi se izvili iz odmaknjenosti...
:11:40
in imeli neko povezavo
drug z drugim.
:11:44
In to je moralo biti preprosto,
dokler je lo zgolj za preivetje.
:11:48
Kot npr. "voda".
Za to smo si izmislili zvok.
:11:51
Ali "sabljezobi tiger tik za tabo."
Tudi za to smo si izmislili zvok.
:11:55
Resnièno zanimivo pa
po mojem mnenju postane,
:11:59
ko uporabimo isti sistem simbolov
za sporazumevanje...