1:10:01
In-- in z omejitvami,
a v resnici jih zgolj ustvarjamo.
1:10:05
In skuamo jih doumeti,
1:10:07
in se zdi, da zdaj, ko vem,
da vse skupaj sanjam,
1:10:11
lahko naredim,
karkoli se mi zazdi.
1:10:13
Sanjam,
a sem buden.
1:10:16
toliko ima, hm,
enih monosti,
1:10:20
in to je pravzaprav
tisto, zaradi èesar ivimo.
1:10:23
Razumem, kaj hoèe povedati.
1:10:24
Na meni je.
Jaz sem tisti, ki sanja.
1:10:27
Èudno je. Toliko
informacij...
1:10:30
ki-- ki so jih
ti ljudje prenesli name--
1:10:34
Kaj pa vem. Toliko enih
razliènih pomenov imajo.
1:10:38
- No in, kako se poèuti?
- V redu,
1:10:41
Vèasih imam
obèutek osamljenosti,
1:10:43
veèino èasa pa
sem resnièno povezan,
1:10:47
resnièno vkljuèen
v ves ta aktivni proces.
1:10:49
Kar je skoraj èudno, ker
veèino èasa,
1:10:52
sem bil prav pasiven,
nisem ravno govoril,
1:10:55
Razen tole zdaj,
kajneda.
1:10:57
Samo puèam, da
me informacije preplavijo.
1:11:00
Saj ni nujno pasivno to,
da ne odgovarja verbalno.
1:11:04
Hkrati lahko komuniciramo
na toliko razliènih ravneh.
1:11:10
Morda pa--
dojema neposredno.
1:11:13
Veèina ljudi, na katere
sem naletel...
1:11:16
in veèina stvari,
ki bi jih hotel povedati,
1:11:19
je, kot da so jih rekli
namesto mene in na moj namig.
1:11:24
popolnoma
sami od sebe.
1:11:28
Nimam nekih smotanih sanj,
odliène sanje so to.
1:11:32
A...
1:11:34
Tako povsem razliène
od katerihkoli sanj kdaj prej.
1:11:38
Kot, da so to
TISTE sanje.
1:11:43
Kot, da me na nekaj
pripravljajo.