1:24:24
Ponavadi se z ljudmi, ki
pridejo igrat, ne pogovarjam.
1:24:28
Tokrat bom
naredil izjemo.
1:24:40
Poglej.
1:24:48
Vsako jutro so se
vrata barake odprla
1:24:52
in nekaj so jih odpeljali.
Najprej najstareje.
1:24:57
Potem stare,
brate in sestre.
1:25:01
Èez nekaj tednov nas je
bilo le e 50. Sami otroci.
1:25:05
Kar naenkrat
so nehali prihajati.
1:25:08
Potem se nekega dne pojavi
moki. Ni bil straar.
1:25:14
Obleèeno je imel peèeno
obleko. Popolnoma èisto.
1:25:19
Na nos si je
tièal èrn robec.
1:25:23
Grozen vonj smo imeli. Vsakega
posebej je prijel za roko
1:25:27
in si v zvezek zapisal
nae tevilke.
1:25:32
Da nas bodo poklicali in
zopet zdruili s stari.
1:25:37
Potem je odel in
se ni veè vrnil.
1:25:41
Vrnili so se straarji.
Zakrièali so tevilko.
1:25:45
Pogledal sem roko. Ni bila
moja, temveè nekoga drugega.
1:25:50
Pri vratih se je obrnil
in nas pogledal.
1:25:56
Ves ponosen je bil,
da je zmagal.
1:25:59
Izginil je. In tako naprej.
Vsak dan nova tevilka.