:21:01
ter obèudovala èudovit razgled.
:21:05
Bila sem tako daleè od palube,
:21:07
da se mi je zdela naa ladja kot
neko drugo plovilo,
:21:11
ki je trlelo iz vode,
:21:13
obdana samo z majhnim trupom
:21:16
in s platnenimi jadri,
ki so se razpredala nad njim
:21:21
in se tam v viini zgubila v noèi.
:21:26
Oprosti, je ostalo e kaj
kuhanega mesa?
:21:31
Je ja. Prinesla ti ga bom.
Bo zraven e kaj koruznega kruha?
:21:35
Ne, hvala.
:21:38
Charley, bo meso? George?
:21:41
No, hvala.
:21:48
- Hvala
- Ni zakaj.
:22:01
"Tako mirno, morje je bilo,
in tako rahel vetriè je pihljal,
:22:06
da èe ta jadra
oblikovan marmor bi bil
:22:09
bolj negiben ne bi mogel biti.
:22:12
Niti giba na povrini jadra,
:22:15
niti malo ni rob zadrhtel,
:22:20
tako popolno so bila raztegnjena.
:22:24
tako sem se izgubila v tem pogledu,
da sem pozabila
:22:26
na prisotnost moa,
ki je priel z menoj,
:22:29
dokler ni napol za sebe dejal:
:22:32
"Kako potiho opravljajo svoje delo"
:22:37
Charley?
:22:41
Charley, kje si?
:22:46
Charley, oglasi se, Charley?
:22:53
Charley. Charley!