:55:01
Nikoli ne uporabijo pravih imen.
:55:03
Res je moja doña Ana.
:55:08
Hotela mi je dati lekcijo.
:55:11
Ve, nekoè sem zdravil fanta
priblino tvojih let.
:55:19
Zaljubil se je, res nenavadno,
v dekle na plakatu.
:55:24
Z enskami ni imel izkuenj.
:55:30
Poizkual je priti do nje.
:55:33
Vsaj 100-krat je klical v urednitvo revije,
dokler se nekomu ni zasmilil
:55:41
in mu je dal njeno tevilko.
:55:43
Poklical jo je.
:55:45
Pogovor je trajal le eno minuto.
Dala mu je vedeti,
:55:50
da noèe nikoli veè govoriti z njim.
:55:57
Kaj se je zgodilo potem?
:55:59
Kaj le, ubiti se je hotel.
:56:06
Doña Ana je resnièna,
don Octavio.
:56:11
Bi radi kaj izvedeli o njej?
:56:14
Najbr.
:56:18
Kmalu po oèetovi smrti
se je mati odloèila,
:56:23
da bi bilo najbolje,
èe bi me poslala v Cadiz.
:56:26
Potovanje naj bi me oèistilo.
:56:29
Sama se je zaobljubila
v samostanu Svete Marije,
:56:34
kjer je redovnica e danes.
:56:37
Na pot sem bil poslan
kot golobica upanja.
:56:43
Seveda mati ni vedela,
da so ladjo zajeli lopovi.
:56:49
Namesto v Cadiz smo odpluli
v zakoten arabski sultanat,
:56:55
kjer so vse potnike
takoj prodali za sunje.