:47:00
bo oèièen slabih del,
ki si jih storil.
:47:02
Verjamejo, da èim teja je pot,
:47:05
globlje je oèièenje.
:47:11
e leta potujem od enega
daljnjega kraja do drugega,
:47:15
odkar si se ti rodil.
:47:19
Videl sem menjavo letnih èasov
na velikih viinah.
:47:22
Videl sem tibetanske divje konje,
kako se pozimi selijo na jug
:47:25
in se s prihodom pomladi
spet vraèajo preko polj.
:47:30
Na tem kraju,
kjer je èas obstal,
:47:32
izgleda, da se vse giblje,
:47:35
vkljuèujoè mene.
:47:40
Ne morem reèi,
da vem, kam grem,
:47:42
niti da bom oèièen
svojih slabih del.
:47:47
Storil sem toliko stvari,
za katere se kesam.
:47:51
Toda na koncu tega pisma upam,
da bo razumel,
:47:54
da razdalja med nama
ni tako velika, kot izgleda.
:47:59
Z globoko vdanostjo -
:48:01
tvoj oèe, Heinrich Harrer.
:48:06
Vstani.
:48:17
Moj bog!
:48:23
Dal ti bom svoje.
:48:44
Rumenoglavci!
:48:46
Ne! Èakajte! Niè nimava!
-Daj denar!
:48:49
Nimava denarja!
:48:51
Daj uro!
-Niè nimava!
:48:53
Daj obleko!
-Nièesar nimava za vas!