Titus

:35:04

Kaj to pomeni, èe ne blatenje
senata in cesarske oblasti?

:35:08

Prav èedna šala,
ali ne, gospoda?

:35:16

Kakor da v Rimu
ni praviènosti.

:35:20

Gospod moj blagi, mili Saturnin,
vladar seh mojih misli...

:35:23

Ampak dokler sem živ,
ne bo ta mož psoval vsevprek

:35:28

pod plašèem
blaznosti.

:35:33

Kmalu bo izvedel, da pravica
še živi pod Saturninom,

:35:38

èe pa spi,
jo bo prebudil,

:35:43

da bo besna strla tudi
najbolj ohole upornike!

:35:49

Pomiri se, pomisli:
Tit je starec,

:35:53

ki ga je izguba
takih vrlih fantov

:35:58

vsega zlomila
in mu srce zmlela.

:36:02

Tebe, Tit,
sem le do živega.

:36:06

Pod orožje, cesar! Rim je
ogrožen, kakor že dolgo ne.

:36:10

Gotje so zbobnali
mogoèno in drzno vojsko,

:36:14

ki misli le na lom in plen,
in zdaj hrume nad nas,

:36:16

vodi pa jih Lucij,
sin starega Andronika.

:36:21

Pogumni Lucij gotski general?

:36:35

No, zdaj se bliža,
èesar sem se bal.

:36:40

Preprosto ljudstvo
ga zelo èasti.

:36:43

Sam sem pogosto slišal, ko sem
hodil preobleèen med ljudmi,

:36:47

da je bil Lucij
pregnan po krivem

:36:51

in da bi bilo dobro za Rim,
èe bi bil cesar on.

:36:59

ÈemU ta strah?
Ni mesto utrjeno?