:48:02
ker tu pod to drevo
zagrebam vreèo zlata,
:48:05
ki ga morda veè ne odgrebem.
Kdor meni, da sem tak bedak,
:48:10
naj ve, da bom to vreèo
zlata prekoval, zvit kakor sem,
:48:15
v ukano, ki se iz nje
izcimi èudovita hudobija.
:48:22
Poèivaj torej tu
v nemir vseh njih,
:48:26
ki èakajo
darov Tamorinih.
:48:37
Mili moj Aron,
kaj da si tako otoen zdaj,
:48:40
ko je vessel
ves svet?
:48:44
Ni grma,
kjer ne poje kaken ptiè,
:48:48
Gad lei zvit
na soncu, ki ga greje,
:48:55
zeleno listje v vetru elesti
in meèe senco pegasto na tla.
:49:01
Sedi sem
k meni, Aron.
:49:07
Midva se taèas spoprimeva,
in ko bo to za nama,
:49:15
naju bo v objemu
prepletena odnesel zlat sen -
:49:19
in pasji laje in rogovi
in mila pesem ptic,
:49:24
vse to nama bo kot
uspavanka deci v zibeli.
:49:29
Tamora draga, tvojim eljam
vlada Venera, mojim pa Saturn.
:49:36
Kaj pomeni moj srepeè pogled,
moj molk, mraèna otonost?
:49:41
Ne, v vsem tem
ni znamenj Venere,
:49:47
le maèevalnost je v mojem srcu
in v moji glavi razbija kri,
:49:52
ki hoèe kri in smrt.
Èuj me, vladarica moje due,