:06:01
Jedo tudi pse! Tako pie
v geografskem uèbeniku.
:06:05
Jedo tudi kobilice. Primi ga!
Kaj bo ti v Afriki?
:06:09
Saj se e dakla
ne upa dotakniti
:06:15
Je z orehi? -Edino to sem
lahko dobila, gospod Redlich!
:06:19
Toda, Klara.
-Saj ni toliko orehov!
:06:23
Ker mora kihati, kajne?
:06:27
Zmeraj. Presneto!
:06:32
Zelena mi je bila veè. Walter mi jo je
kupil za novoletno zabavo.
:06:36
A nekako mi ne pristoji.
:06:40
Potem jo vzamem.
:06:45
Jettel, hvala ti!
:06:48
Käthchen. Nobene solze, prav?
:06:53
Ne skrivaj svoje zadnjice, Liesel.
Takna je mokim veè.
:06:57
- Pismo za vas.
- Zame?
:07:01
Malo svetleèega ti pristoji.
:07:04
Hvala!
:07:08
Iz Afrike.
:07:16
Rongai, Kenija, 2. december 1937.
:07:20
Draga Jettel. Vem, da te bo
to pismo vznemirilo,
:07:25
zato te prosim, da bodi moèna.
idovska skupnost v Najrobiju
:07:29
je pripravljena kriti
stroke vae imigracije.
:07:34
Po 6 mesecih lahko konèno
prideta z Regino k meni.
:07:39
Rotim te, na zavlaèuj!
Takoj pojdi h Karlu Silbermannu.
:07:44
Lahko ti priskrbi vozovnice za ladjo.
Reci mu, da je vseeno, za katero ladjo
:07:49
in kako dolgo bo plula.
Glavno, da bosta obe na njej.
:07:54
Tukaj nujno potrebujemo hladilnik.
Èe v zabojih ne bo prostora,
:07:59
vrzi ven rosenthalsko posodo.
Tukaj bo tako brez pomena.