:34:02
kar dri vse to skupaj.
:34:05
In glavni lik je
napram temu novemu umu,
:34:10
bolji, veèji um.
:34:13
Um, ki nekoè ele bo.
:34:15
Oèitno je, ko bomo enkrat
v tisti fazi,
:34:19
bomo uzrli
radikalno subjektivacijo,
:34:22
radikalno uglaenost z individualnostjo,
enkratnostjo s tem, kar um je,
:34:27
ko se enkrat odpre
prostrani objektivnosti.
:34:30
Zgodba je zdaj
zgodba kozmosa.
:34:32
Trenutek zdaj ni le
mimohod praznega nièa.
:34:37
In to na naèin,
kako se odpro skriti prehodi.
:34:41
Da, prazno je takne polnosti...
:34:46
da veliki trenutek,
veliko ivljenje vesolja...
:34:51
pulzira v njem.
:34:54
In vse, vsak objekt,
vsak prostor, vsako dejanje...
:34:59
pusti znamenje.
:35:02
In ta zgodba je singularna.
:35:04
Ampak, v bistvu,
gre za zgodbo, ki sledi zgodbi.
:35:12
Èas se razpusti v hitro gibajoèe se
delce, ki se odvrtinèijo stran.
:35:17
Ali se gibljem hitro jaz, ali pa èas
Nikoli oba hkrati.
:35:21
Tako èuden paradoks je to.
Mislim, medtem ko tehnièno,
:35:25
sem blie koncu svojega ivljenja,
kot kdajkoli prej,
:35:28
imam bolj kot kdajkoli obèutek,
da imam e ves èas na svetu.
:35:32
Ko sem bila mlaja je bil v meni obup,
elja po gotovosti,
:35:36
misel, da je nekje konec poti
in jaz moram priti do tja.
:35:38
Vem, kaj ima v mislih,
sama se spomnim, da sem mislila,
:35:42
"Oh, nekoè, enkrat ko bom
v tridesetih,
:35:47
se mi bo vse nekako
uredilo in ustalilo, kar konèalo."
:35:51
Kot, da je nekje nivo,
kjer vse èaka name,
:35:54
in jaz se vzpenjam proti njemu
in ko pridem na vrh,
:35:58
bo konec moje rasti in spreminjanja.