:36:00
Tudi veselja.
A temu hvalabogu ni tako.
:36:06
Ne upotevamo, da ko smo mladi
smo tudi neskonèno radovedni.
:36:10
To je tisto, zaradi èesar je
tako lepo biti èlovek.
:36:12
- Ve kaj Benedict Anderson
pravi o identiteti? - Ne.
:36:16
On govori, reciva o
sliki otroka.
:36:18
Ko jo pogleda, to dvo dimenzionalno
podobo reèe: "To sem jaz."
:36:23
Povezati tega otroka
na tisti èudni mali podobi...
:36:26
s samim sabo, iveèim in
dihajoèim tukaj, danes,
:36:28
zato si mora izmisliti zgodbo:
"To sem jaz, stara eno leto,
:36:33
"kasneje sem imela dolge lase,
preselili smo se v Spodnjo Kungoto,
:36:35
in zdaj sem tukaj."
:36:38
potrebuje torej zgodbo,
ki je pravzaprav fikcija...
:36:42
da povee otroka s slike s seboj,
da vzpostavi lastno identiteto.
:36:46
Hecno je, nae celice se
popolnoma regenerirajo vsakih 7 let.
:36:51
Do zdaj smo kar nekajkrat postali
popolnoma drug èlovek,
:36:55
in vendar ostajamo v
kvintesenci to e vedno mi.
:36:58
Hmm.
:37:16
HRUP
&
TIINA
:37:19
Naa kritika se je zaèela,
kakor se zaèno vse kritike:
:37:22
z dvomom.
:37:24
Dvom je postal naa zgodba.
:37:26
Iskanje nove zgodbe je postalo
samo nae.
:37:30
Naproti tej novi zgodovini segamo,
medtem ko nas ene dvom...
:37:33
ki ga na navaden jezik
ni mogel izpovedati.
:37:36
Naa preteklost se je zdela
zamrznjena nekje v daljavi,
:37:39
vsaka naa gesta in kretnja...
:37:41
sta oznaèevala negacijo starega sveta
in stremljenje po novem.
:37:45
Naèin, kako smo iveli
je ustvaril novo situacijo,
:37:48
stanje obilja in prijateljstva,
:37:51
stanje prekucnike mikro drube...
:37:53
v srcu drube,
ki je to stanje ignorirala.
:37:55
Umetnost ni bila cilj,
ampak prilonost in naèin...
:37:58
iskanja ritma...