:48:02
Malenkosti.
:48:05
Mislim, da je enako z ljudmi.
:48:07
V njih vidim podrobnosti,
tako posebne za vsakogar,
:48:10
ki me ganejo in, ki jih bom
vedno pogreala.
:48:15
Nikogar ne more nadomestiti,
:48:16
ker je vsakdo sestavljen iz
tako èudovitih podrobnosti.
:48:24
Npr., spomnim se, kako je tvoja
brada rahlo rdeèa
:48:28
in kako se je sijala
v soncu
:48:31
tisto jutro, preden si odel.
:48:34
To sem si zapomnila in pogreala.
:48:38
Res sem nora, kaj?
:48:40
Zdaj sem preprièan. Hoèe vedeti
zakaj sem napisal tisto neumno knjigo?
:48:44
Zakaj?
- Da bi prila na predavanje v Pariz,
:48:48
jaz pa bi priel do tebe in vpraal,
"Kje si jebeno bila?"
:48:52
Ne...Misli, da bi prila danes?
:48:55
Resno. Mislim, da sem jo napisal,
da bi te nael.
:48:59
Ok, to...Vem, da to ni res,
:49:02
vendar je lepo od tebe.
- Jaz mislim, da je res.
:49:04
Kakne so bile monost,
da se zopet sreèava?
:49:07
Po tistem decembru.
Skorajda enake niè.
:49:11
Vendar itak nisva resnièna, ne?
:49:13
Sva samo osebi v sanjah
tiste stare gospe.
:49:17
Lei na smrtni postelji, ter
sanjari o svoji mladosti.
:49:19
Seveda sva se morala spet sreèati.
:49:21
O, bog. Zakaj te ni bilo tam
na Dunaju?
:49:27
Saj ve zakaj.
- Vem zakaj,samo...
:49:30
elim si da bi bila.
:49:33
Najini ivljenji bi bili morda
zelo drugaèni.
:49:35
Misli?
:49:38
Da, pravzaprav.
:49:40
Morda pa ne. Morda bi se
sèasoma zasovraila.
:49:43
Tako kot se sedaj sovraiva?
:49:47
Saj ve, morda se... Morda se
razumeva samo pri kratkih sreèanjih,
:49:51
ko hodiva po evropskih mestih,
v toplem podnebju.
:49:56
O, bog. Zakaj si nisva
izmenjala tel. tevilk in tega?
:49:59
Zakaj nisva tega naredila?