:55:01
Zbudim se sredi noèi in se jim smejim.
:55:05
To ni prav.
:55:07
Niso smene.
:55:09
Trapaste so, neumne.
:55:12
ln kljub temu se jim smejim.
:55:14
ln ko pogledam Buljanoffa,
lranoffa in Kopalskega,
:55:18
vem, da so lopovi
in da bi jih morala sovraiti.
:55:22
Potem se spomnim, kdo jih je naredil take.
:55:25
ln namesto,
da bi poslala poroèilo v Moskvo,
:55:28
grem dol in si kupim trapast klobuk.
:55:31
ln èe bo lo tako naprej...
:55:33
-Preveè govorim?
-Ne, nadaljuj.
:55:36
Rada bi ti povedala nekaj,
kar sem mislila, da ne bom nikoli izrekla
:55:42
in da tega nihèe ne bi smel izreèi,
ker se mi je zdelo, da ne obstaja.
:55:51
Leon, tega ne morem izreèi.
:56:29
Kakna gesta za narednico.
:56:33
-Leon, te lahko nekaj vpraam?
-Karkoli.
:56:36
Èe ne bo hotel odgovoriti, ti ni treba.
:56:38
-Toda èe bo, mi mora povedati resnico.
-Obljubim.
:56:42
Si v tej sobi kaj spremenil?
:56:46
Mislim, da ne.
:56:48
Ko sem bila nazadnje tu,
sem na mizi videla fotografijo enske
:56:52
v srebrnem okvirju.
:56:55
Menila sem, da gre za potrato srebra.
Takrat me je zanimalo le to.