:48:02
Malenkosti.
:48:04
Mislim, da je enako z ljudmi.
:48:06
V njih vidim podrobnosti,
tako posebne za vsakogar,
:48:10
ki me ganejo in, ki jih bom
vedno pogreala.
:48:14
Nikogar ne more nadomestiti,
:48:16
ker je vsakdo sestavljen iz
tako èudovitih podrobnosti.
:48:23
Npr., spomnim se, kako je tvoja
brada rahlo rdeèa
:48:27
in kako se je sijala
v soncu
:48:30
tisto jutro, preden si odel.
:48:34
To sem si zapomnila in pogreala.
:48:38
Res sem nora, kaj?
:48:40
Zdaj sem preprièan. Hoèe vedeti
zakaj sem napisal tisto neumno knjigo?
:48:44
Zakaj?
- Da bi prila na predavanje v Pariz,
:48:47
jaz pa bi priel do tebe in vpraal,
"Kje si jebeno bila?"
:48:51
Ne...Misli, da bi prila danes?
:48:54
Resno. Mislim, da sem jo napisal,
da bi te nael.
:48:59
Ok, to...Vem, da to ni res,
:49:01
vendar je lepo od tebe.
- Jaz mislim, da je res.
:49:03
Kakne so bile monost,
da se zopet sreèava?
:49:07
Po tistem decembru.
Skorajda enake niè.
:49:10
Vendar itak nisva resnièna, ne?
:49:12
Sva samo osebi v sanjah
tiste stare gospe.
:49:16
Lei na smrtni postelji, ter
sanjari o svoji mladosti.
:49:18
Seveda sva se morala spet sreèati.
:49:21
O, bog. Zakaj te ni bilo tam
na Dunaju?
:49:26
Saj ve zakaj.
- Vem zakaj,samo...
:49:30
elim si da bi bila.
:49:32
Najini ivljenji bi bili morda
zelo drugaèni.
:49:35
Misli?
:49:37
Da, pravzaprav.
:49:39
Morda pa ne. Morda bi se
sèasoma zasovraila.
:49:42
Tako kot se sedaj sovraiva?
:49:46
Saj ve, morda se... Morda se
razumeva samo pri kratkih sreèanjih,
:49:51
ko hodiva po evropskih mestih,
v toplem podnebju.
:49:55
O, bog. Zakaj si nisva
izmenjala tel. tevilk in tega?
:49:59
Zakaj nisva tega naredila?