:01:02
Ne tone zemlja,
èe nebo ihti?
:01:08
Mar morje ne divja,
ko je nevihta,
:01:14
rjoveè zariplih lic
v svod nad seboj?
:01:18
Ti pa bi rad,
naj bo vihar razumen!
:01:26
Morje sem jaz,
:01:29
èuj sunke njenih vzdihov!
Ona je nebo, ki joèe,
:01:36
zemlja sem jaz. Moje morje
je nemirno od njenih vzdihov,
:01:43
moja zemlja pa
od njenih solz
:01:46
vsa preplavljena
in potopljena.
:01:50
Njeno gorje
tu v meni je prehudo,
:01:53
zato ga iz sebe
bruham kot pijan.
:01:59
Torej ne brani gubcu,
ki je izgubil vse,
:02:03
da si srce vsaj s tem olaja.