:02:00
Jutri,
vedno jutri.
:02:04
Tam je nekako
izgledalo bolj varno.
:02:07
Zato smo jih prelagali, enega na drugega,
kakor da bi nas to zaèitilo pred neizbenim.
:02:14
Ampak vsakdo je izgleda pozabil,
da jutrinji dan vedno pride.
:02:20
In ko je priel,
nismo bili pripravljeni.
:02:24
Preel je deelo
unièujoè narode dokler ...
:02:27
... ni bil svet zavit v
veliko tiino.
:02:32
ele tedaj smo videli,
kaj smo naredili.
:02:35
ele tedaj smo videli
ceno nae arogance.
:02:41
Ampak vseeno je èloveka rasa
najbolja, ko ji gre najslabe.
:02:46
V naih najtemnejih urah usoda
vedno prisili nekoga, da stopi naprej.
:02:52
Pa èeprav tega ni nameraval.